-
1 widely
adverb široko* * *[wáidli]adverb široko, daleč vsaksebi, prostrano; v širokih krogih, splošno, obče; v veliki meri, izredno, zeloto differ widely — zelo se razlikovati, biti zelo različnih mnenj -
2 unlike
1) (different (from): I never saw twins who were so unlike (each other); Unlike poles of a magnet attract each other.) različen2) (not typical or characteristic of: It is unlike Mary to be so silly.) neznačilen* * *[ʌnláik]1.adjectivenepodoben, malo podoben; različen; neenakthe portrait is very unlike — portret je zelo malo podoben;2.prepositionv nasprotju z, različno od, za razliko od, drugače odunlike his brother, he works hard — v nasprotju s svojim bratom on marljivo dela
См. также в других словарях:
razlíčen — čna o prid., razlíčnejši (í ȋ) 1. ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje a) med seboj: različni pojavi, pojmi; stavbi sta različni; popolnoma, zelo različen b) pri dveh ali več osebah, stvareh: ločijo jih različni cilji, interesi; obleki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerazlíčen — čna o prid. (í ȋ) 1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična 2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrájen — jna o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerázen — zna o prid. (ā) knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krátek — tka o prid., krájši stil. kráčji (á) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost, ant. dolg: v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razlikováti — újem nedov. (á ȗ) 1. videti, občutiti različnost med čim: razlikovati barve; razlikovati užitne in neužitne gobe; razlikovati kak predmet od drugih; razlikovati med posameznimi glasovi; med temi stvarmi moramo dobro razlikovati; razlikovati po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diametrálen — lna o prid. (ȃ) skrajno različen, popolnoma nasproten: diametralni nazori; diametralna pozicija / ekspr. diametralno nasprotje zelo veliko ♦ geom. diametralni točki točki, ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera diametrálno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diferencírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo 2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati: diferencirati funkcijo diferencírati se postajati v sebi različen:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divergénten — tna o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ločeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo 2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ločíti — in lóčiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika